Po sledeh razboritega gamsa

Večkrat se kdo začudi kako to, da pri vsej medijski pozornosti, ki jo dobivam kot edina čistilka čevljev v Sloveniji, ne dobivam poslovnih ponudb, ki bi mi jih marsikdo zavidal. Razložim mu, da delodajalci ne potrebujejo kritičnih ljudi, ki znajo “na glas” razmišljati s svojo glavo, temveč čim bolj poceni delavce, ki bi jim lahko čim prej naložili neplačane nadure in bi bili pri tem ponižno tiho. V enem letu, odkar priložnostno čistim čevlje, ni do mene prispela (razen pisanja kolumne) nobena konkretna ponudba za delo kaj šele za redno službo. Enkrat se je celo pripetilo, da mi je rahlo obupan lastnik tekstilne trgovine, ki se nahaja pred stečajem, želel prepustiti poslovalnice skupaj s svojimi dolgovi, spet drugič je znan televizijec pričakoval, da bom brezplačno razvijala njegove poslovne ideje, češ da se bo denar tako ali drugače že nekje pojavil… Ker se od mene pričakuje, da sem zaradi čiščenja čevljev in pogleda od spodaj navzgor dovolj “ponižana in razžaljena”, da bom sprejela vsak predlog, ki ga ima mimodoči v rokavu, so potem ti ljudje užaljeni, ko jim direktno povem, da od zraka ne morem živeti in da delam le na podlagi urne postavke.

Vendar pa je tam zunaj veliko mladih, ki nimajo izdelane samopodobe in potrebne samozavesti, da bi se postavili sami zase. Nekateri med njimi delajo kot prostovoljci mesece in leta, da bi nabrali izkušnje, certifikate in reference, ki jim v končni fazi koristijo le pri bogatenju njihovega življenjepisa, s katerim ostajajo “niko i ništa”. Njihovi starši živijo v veri, da če bodo otroci ostali tihi, ponižni in vztrajni, bodo nekoč za svoje delo pošteno plačani. A ta dan se vse bolj oddaljuje, njihovi otroci pa postajajo vse bolj sivi in zagrenjeni… Le malo kateri izmed njih se zaveda v kako razslojeni družbi živimo in kako so razlike med nami vsak dan večje: kako se sploh lahko še primerjamo med sabo tisti, ki na račun občasnih del prejemamo le kakih sto evrov na mesec s tistimi, ki v rednih službah zaslužijo med 700 in 1500 evri povprečne plače? V javnih ustanovah imamo tako že najmanj tri družbene razrede: redno zaposlene s fiksnimi dohodki, občasne honorarne sodelavce, ki preko pogodb ali s.p.-jev zaslužijo le četrtino plače “rednih” sodelavcev ter prostovoljce, ki upajo, da se jim bo z vztrajnostjo uspelo prebiti na vrh te lestvice. Seveda se to nikoli ne zgodi, saj je sistem zasnovan tako, da do rednih zaposlitev pridejo le pripadniki najvišje kaste, ki so sorodniki ali najbližji prijatelji politikov in tajkunov, medtem ko imajo izobraženci čast postati njihovi začasni sodelavci, katere po tem, ko zaplenijo njihove izvirne ideje, lahko kadarkoli brez slabe vesti odpustijo. Iskalci prve zaposlitve so vsaj na začetku, ko jim preteče študentski status, obsojeni na delo prostovoljca, katerega s pridom izkorišča tako javni kot zasebni sektor. V zadnje čase na oglasnih deskah najrazličnejših organizacij, društev in zavodov za zaposlovanje opažam povečano število plakatov, ki pozivajo mlade k prostovoljnemu delu. Nekatera društva, ki prejemajo bogata evropska, državna ali občinska sredstva za svoje delovanje, objavljajo članke, kjer ponosno opisujejo kako njihovo delo temelji na plečih prostovoljcev, ne da bi se pri tem vprašali ali ne prestopajo meje dobrega okusa. Kako neki imajo ti samooklicani “humanitarci” vest mesece in leta izkoriščati prostovoljce in jim celo vzbujati lažno upanje, da bo brezplačno delo odskočna deska za nadaljno kariero, medtem ko se sami pasejo na lovorikah tujega dela in pri tem še poberejo denar, ki bi moral pripasti “fizikalcem”? Nekaj drugega je, če si predsednik države, ki prejema 3000 evrov neto plače, in si lahko v prostem času privošči biti prostovoljec ter na ta način mimogrede okrepi še svojo medijsko podobo. Če pa nimaš ne za plačevanje položnic ne za hrano, pri tem pa moraš poskrbeti še za preživetje svoje družine, ne moreš na prostovoljstvo pomisliti niti v najbolj mokrih sanjah… Vsak državljan bi zatorej moral biti upravičen do nekega mesečnega dohodka (UTD) v vrednosti najmanj 300 evrov, da bi tudi prostovoljstvo postalo stvar izbire in ne prestiža …

Leave a Reply

Your email address will not be published.

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>